Schönbrunn

Dvorec Schönbrunn je bil razkošna poletna rezidenca Habsburžanov in je danes najbolj obiskana znamenitost Dunaja. Obsežna baročna zgradba s 1441 sobami, urejena pod Marijo Terezijo, skupaj s parkom sodi v Unescovo svetovno dediščino.

K dvorcu sodijo prostran park, Gloriette na griču, labirint in najstarejši še delujoči živalski vrt na svetu, Tiergarten Schönbrunn. Reprezentančne dvorane, kot sta Milijonska soba in Velika galerija, oživljajo svet cesarice Sisi in Marije Terezije.

Schönbrunn je baročna palača na Dunaju. Stoji v velikem parku, ki je bil nekoč lovišče habsburških vladarjev. V 16. stoletju je cesar Maksimilijan II. Habsburški dal območje izsušiti in naseliti z divjadjo. Ime izvira iz arteškega vodnjaka, ki so ga dvorjani uporabljali. Legenda pravi, da je cesar Matija prvi izrekel besede o lepom vodnjaku.

Palača je bila po turškem obleganju leta 1683 obnovljena v baročnem slogu. Arhitekt Johann Bernhard Fischer von Erlach se je zgledoval po Versaillesu. Notranjost je kasneje dopolnil Nikolaus Pacassi v rokokoju. V palači so bivali Napoleon Bonaparte in gostje Dunajskega kongresa. Danes je vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

V parku so urejene aleje, vodnjaki in skulpture. Na zahodu stoji prvi živalski vrt na svetu z okoli 750 vrstami. Na griču nad palačo je Gloriette, ki jo je dala zgraditi Marija Terezija. V njej je danes kavarna z razgledom na mesto. Celoten kompleks je primer baročnega umetniškega dela.